Spoštovani,
vljudno Vas vabimo k sodelovanju pri pripravi naslednjega, osmega zvezka znanstvene publikacije „ Przekłady Literatur Słowiańskich” („Prevodi slovanskih literatur ”), katerega naslov bo Akompaniament paratekstu a przekład i jego odbiór (Prevod v spremstvu parateksta in njegova recepcija). Vaše prispevke tokrat pričakujemo do 15. 12. 2016.
Paratekst je element, ki se neposredno nanaša na primarno literarno besedilo. V Genettovi klasifikaciji so to mdr. naslovi, predgovori, sklepne misli, spremne besede, izdajateljeve opombe, ilustracije, reklamni vložki, podatki na zavihku ipd. Drugi raziskovalci opredeljujejo paratekst kot široko razumljen kompozicijski ali založniški okvir. Nekateri njegove pripadnosti literarnemu delu ne problematizirajo, drugi ga vidijo kot samostojen element, ki obdaja literarno besedilo. V obeh pogledih pa mu v prevodu pripada posebno mesto, postane dodatna oblika posredništva med avtorjem in prvotnim besedilom ter sekundarnim prejemnikom in njegovim kulturnim univerzumom. To je izredno pomembno, saj mora prevedeno besedilo zaživeti v novem recepcijskem krogu, zadihati v novem kulturnem okolju, najti pot do novega občinstva. Zato nas bodo zanimali raznovrstni odnosi med parateksti različnih tipov, ki jih srečamo v prevodih zahodno- in južnoslovanskih literatur, in primarnim besedilom (predvsem prevoda, pa tudi originala), pa tudi njihova vloga v odnosu do sekundarnega prejemnika, ki o kulturi, zgodovini in družbenih specifikah primarnega kulturnega kroga, zajetih v prevodnem besedilu, pogosto ne ve prav veliko.
Problematika paratekstov v kontekstu prevodov zahodno- in južnoslovanskih literatur zajema tako strukturalne aspekte tovrstnega izraza kot tudi pogostnost njegovega pojavljanja v prevodih in okoli njih. Pomembna se zdi tudi komunikacijska situacija: kdo je umestil paratekst in kdo ga je prejel, kakšni sta avtoritetna raven tvorca in stopnja njegove odgovornosti za paratekst. Še posebej zanimiva se zdi situacija, ko je avtor parateksta (zlasti predgovora ali sklepnega komentarja) prevajalec in kakšna je v tem primeru njegova vloga pri funkcioniranju prevoda. Drugo vprašanje je, koliko se v paratekstih, katerih avtorji so prevajalci, pojavljajo razmišljanja na temo samega prevoda, prevajalske strategije, težavnosti in izzivov, s katerimi so se morali soočiti.
Z ozirom na funkcionalni aspekt je paratekst razumljen predvsem kot pomoč pri konkretizaciji pomensko ne dovolj določenih mest. Še zlasti je pomemben pri sekundarni recepciji. Paratekstualni izraz lahko informira ali pa vsebuje interpretacijske napotke, torej usmerja branje. Pogosto igra ključno vlogo pri razširjanju prejemnikovega predznanja. Paratekst lahko nastopa tudi v apelativni/reklamni funkciji, ko stavi na ilokucijsko silo in postane svojevrstna forma „pakta z prejemnikom”, kar avtorju/prevajalcu/izdajatelju omogoči realizacijo bolj ali manj zavestne in ciljne strategije vplivanja. Paratekst lahko potemtakem razkriva intenco (primarnega avtorja, prevajalca ali izdajatelja) glede funkcioniranja besedila v sekundarnem krogu? V skrajnem primeru postane orodje v službi propagande.
Paratekst zagotovo ne more obstajati brez teksta, na katerega se nanaša – brez slednjega izgubi vsak smisel. Toda: so predgovor/komentar/uvod v prevodu nujno potrebni? Ali obratno: se v prevodu določeni tipi paratekstov izkažejo za nepotrebne, nezaželene? In če je odgovor pritrdilen–zakaj? Kateri literarni teksti še posebej zahtevajo predgovor/komentar? Ena izmed vrst paratekstov so opombe, ki v literarnem prevodu praviloma niso najbolj zaželene, bralcu pa so v pomoč in pričajo o prevajalčevi erudiciji; ali jih je res treba obravnavati kot prekletstvo in oviro za tekoče branje?
Paratekst v prevodu morda res moramo opazovati tudi v perspektivi recepcije, pri čemer je treba recenzije, komentarje, polemike ali intervjuje, povezane z danim prevodom, obravnavati kot eno izmed vrst parateksta (po Genettu epitekst). Zato nas zanima tudi tematika paratekstualnosti v kontekstu recepcije prevodov bolgarske, češke, hrvaške, makedonske, slovaške, slovenske in srbske literature na Poljskem ter poljske literature v zahodno- in južnoslovanskih kulturah.
V upanju, da Vas predstavljena problematika zanima, Vas prosimo, da priglasite naslov svojega prispevka do 30. oktobra 2016 na naslov gawlak.monika@gmail.com. Sam prispevek (v obsegu ok. 15 strani, skupaj z abstraktom v angleščiniin povzetkom ter ključnimi besedami v slovanskem jeziku, v katerem bo članek napisan, ter prav tako tudi v angleščini in poljščini) pričakujemo do 15. decembra 2016 na naslov gawlak.monika@gmail.com.
Izid knjige je predviden v letu 2017. Izdajatelj bo Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego (Založba Šlezijske univerze).
Informacije o oblikovanju besedila (dolžini, obliki, podobi opomb ipd.) najdete na spletni strani naše publikacije www.pls.us.edu.pl v zavihku Dla Autorów (Avtorjem).
Na seznamu publikacij, ki jih ocenjuje poljsko Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo, naša publikacija trenutno dosega zelo dobrih 10 točk.
S spoštovanjem,
Tematska urednica Glavna urednica
dr Monika Gawlak prof. zw. dr hab. BożenaTokarz
