PL
absolwentka filologii polskiej i filologii słowiańskiej na Uniwersytecie Śląskim. Autorka publikacji o przekładzie, takich jak np. Kultura, gramatyka i uczucia. O interpretacyjnej funkcji liczby podwójnej w języku słoweńskim, w: Kultura w stanie przekładu, red. W. Bolecki, E. Kraskowska (2012); czy Wiedza i zmysły w pracy tłumacza. „Przekłady Literatur Słowiańskich” t. 6, cz. 1 (2015). Zajmuje się literaturą i kulturą słoweńską. Pisze pracę doktorską na temat szeroko pojętych granic przekładalności. Obecnie mieszka we Włoszech, gdzie pracuje jako tłumaczka oraz poszerza swoje filologiczno-kulturowe zamiłowania o nowe obszary badawcze (takie jak: dwujęzyczność naturalna, kultura Italii czy też: kultury słowiańskie na styku innych kultur i języków niesłowiańskich).
Anna Muszyńska: „Polskość” w słoweńskich przekładach Rozki Šefan pobierz Rozwiń
Povzetek: Rozka Štefan je znamenita polonistka, prevajalka in raziskovalka poljske književnosti. Vse življenje je Slovencem približevala poljsko literaturo in kulturo. V slovenščino je prevedla večino poljskih del iz obdobja romantike (v glavnem Mickiewicza) ter dela najpomembnejših sodobnih pesnikov, izjemno povezanih s poljsko dediščino, kot so: Staff, Tuwim, Różewicz, Miłosz. Njene prevajalske odločitve (v širokem smislu te besede) so vedno zaznamovane s premišljeno strategijo predstavitve tega, kar je tipično poljsko, tega, kar predstavlja bistvo kulturne posebnosti „dežele ob Visli”, so hkrati argument, ki dokazuje, da za odličnega prevajalca v prevodu kulturne ovire in omejitve ne obstajajo. Leta 1999 v Sloveniji je izšla antologija poljske ljubezenske lirike Prošnja za srečne otoke, za katero je Rozka Štefan izbrala in prevedla tekste, leta 2000 je v njenem prevodu izšel Mickieviczev Konrad Wallenrod in končno, eno leto kasneje (2001) izbor Tuwimovih pesmi s preprostim naslovom Julian Tuwim. Omenjeni trije zadnji prevodi 94 let stare prevajalke kažejo na njeno prevajalsko konsekvenco, so kakor „suma” njenega prevajalskega sloga, in kvintesenca njenih prevajalskih preferenc na vsaki ravni prevajalskih odločb: od „makro-” do „mikroizborov”, znacilnih za imanentno strukturo določenih prevedenih tekstov. Karakterizira jo na različen način izvajana strategija prezentiranja tega, kar je poljsko (t. i. „polskości” — „poljskosti”).
Summary: Rozka Štefan an outstanding specialist in Polish studies, translator and expert on Polish literature. She has devoted all her life to presenting Polish culture and literature to Slovenians. She has translated most of Polish Romantic literature into Slovenian (mainly Mickiewicz) and works of the most important contemporary poets rooted in „Polishness”, such as: Staff, Tuwim, Różewicz or Miłosz. Her translator selections (in the broad sense) are always tinted with a strategy of presentation of what is typically Polish, what is specific for the culture of the „country on the Vistula”; this is also proof that for a good translator there are no limits to convey the meaning. In 1999 an anthology of Polish love lyrics titled Antologija poljske ljubezenske lirike was published in Slovenia, in 2000 — her translation of Adam Mickiewicz’s Konrad Wallenrod followed by a selection of Tuwim’s poems (2001) — Julian Tuwim. The last three translation works by the 94 year old translator — covered by this paper — are perfect evidence of her translator consistency; they are a specific „summa” of her translating style, an essence of her translating perfectionism, both with respect to macro and micro choices in the plane of specific translated texts. Their common trait is her strategy of presentation of the „Polishness”.
Anna Muszyńska: Intertekstualność jako forma dialogu międzykulturowego pobierzRozwiń
Translated Title: Intertekstualnost v vlogi medkulturnega dialoga / Intertextuality as a way of cultural dialogue. Author Name: Anna Muszyńska, Instytut Filologii Słowiańskiej Uniwersytet Śląski. Language: Polish. Issue: 2 (1)/2011. Page Range: 295-305.
Povzetek: Literarna besedila, ki se (zaradi svoje intertekstualnosti) navezujejo na druga besedila, značilna samo za literarno tradicijo in kulturo originala, veljajo za prevajalca kot posebna vrsta translatorske problematike in resni praktični problem. Članek obravnava to tematiko na primeru pesmi Urszula Kochanowska (poljskega avtorja Bolesława Leśmiana) v prevodu Toneta Pretnarja. Intertekstualni elementi, ki so prisotni v originalu, ustvarjajo dialog z literarno tradicijo in sprejemno kulturo, ker v tujem/drugem kontekstu pridobivajo drugačno, novo interpretacijsko vlogo, funkcinirajo drugače in imajo drugačno vrednost.
Summary: The artistic texts which as a part of the intertextuality phenomena refer to other texts, known only in the native literary tradition and culture of the original text, present an enormous challenge for the translator ( in this article the deliberations on this subject are illustrated by the work of Bolesław Leśmian titled Urszula Kochanowska in a Slovenian translation of Tone Pretnar). The intertexual elements go into a dialogue with a literary translation and a target culture because in a foreign context they function differently. However, they always have enriching value (at least from the cognitive perspective).
Anna Muszyńska-Vizintin: O destereotypizacji odczytań tekstu oryginału w przekładzie. Rozważania o słoweńskim tłumaczeniu kulinariów w Panu Tadeuszu pobierz Rozwiń
Povzetek: Gospod Tadej ali zadnji maščevalni pohod na Litvi Adama Mickiewicza — poljska narodna epopeja, napisana v obdobju romantike — je mojstrovina, ki velja za neprevedljivo. Vsebuje in kodificira določeni „vzorec poljskosti”: stereotipne predstave vsega, ki naj bi veljalo za tipično poljsko, neločljivo povezano s poljskim (kulturnim, zgodovinskim, literarnim, političnim) kontekstom in okoljem. V razpravi je izpostavljena teza, da številni pojmi oz. predstave, ki veljajo v določeni kulturi za stereotipične, v prevodu spreminjajo svoj status: niso več shematične in očitne (izgubljajo svojo stereotipnost) Postopek „destereotipizacije” se dogaja v glavnem zaradi prenosa besedila v drug jezik, drugi kulturni kontekst ter zaradi kulturno drugače vzgojenega sprejemnika (bralca), ki interpretira tekst s popolnoma drugega, novega vidika.
Summary: Adam Mickiewicz’s Sir Thaddeus, or the Last Lithuanian Foray — Polish national epic poem, written in the Romantic period — is a masterpiece, considered to be untranslatable. It contains and codifies certain “patterns of Polishness”: stereotypical depictions of everything that are typically Polish, and indivisibly connected with the Polish (cultural, historical, literary, political) context and environment. In the article it is asserted that a number of terms and depictions, which, in a certain culture are considered as stereotypical, in a translation change their status: they are neither schematic nor obvious anymore (they lose their stereotypy). The process of “destereotypization” takes place mainly because of the transfer into another language and into another cultural context, and because of the receiver’s (reader’s) different cultural education, who interprets the text from a completely different, new point of view.
Anna Muszyńska‑Vizintin: Tłumacz komparatysta — tłumacz uwikłany w język. O dwóch „poezjotwórczych” kategoriach gramatycznych w języku polskim i słoweńskim pobierz Rozwiń
Povzetek: Prevajalec kot posredovalec med izvirnikom in prevodom je oseba, ki istočasno deluje med dvema jezikoma, dvema kulturami in dvojno literarno dediščino, ki sta doživeli različen razvoj. Prevajalsko delo je podobno delu komparatističnemu (primerjanje, analiza besedil, raziskovanje literarnih in kulturnih kontekstov, razlik in podobnosti), torej lahko trdimo, da je prevajalec „idealen — komparativist” oziroma „komparativist — praktik”, ki se mora med celotnim postopkom prevajanja soočati z jezikovno in kulturno različnostjo. Pri prevajanju iz izvirnega v drug in drugačen jezik se razkriva jezikovnen relativizem, ki ga včasih ni mogoče premostiti. Različna narava jezikov se lahko pojavlja ne samo na nivoju semantike oziroma v pragmatični (ustvarjalni) uporabi (tako im.„ususu”), temveč tudi na področju slovnice: v slovničnih oblikah, katere omogočajo ustvarjanje določene pesniške „vizijnosti” v enem jeziku, ki — zaradi drugačnega slovničnega sistema — ni prevedljiva v drugačen jezik (npr. v poljščini: orodnik — instrumental, ki nima potrebe po uporabi predloga (z /s) ali v slovenščini: izjemna in ni prevedljiva več v druge jezike, „intimna” kategorija dvojine). Razlike med raznimi načinami jezikovne konceptualizacije so opazljive samo preko primerjalne analize med izvirnikom in prevodom, kar — v praktičnem dejanju — dela prevajalec, na področju teorije pa prevajalski kritiki.
Summary: The translator as a mediator between the original and the translation is a person who is simultaneously working between two languages, two cultures and two literary heritages, which have experienced different developments. The work of translation is similar to that of comparativism (comparing, text analysis, exploration of literary and cultural contexts, differences and similarities), so it is possible to say that the translator is an ideal comparatist, or a „comparatist — practitioner”, who must cope with the diversity of languages and cultures during the whole process of translation. Translation from the original to another language reveals relativism, which sometimes cannot be overcome. The different linguistic nature may appear not only at the level of semantics, or in the pragmatic conventions, but also in the field of grammar: for example, grammatical forms, which enable the creation of a certain poetic “visionism” in the original language, do not allow translation into another language, as the latter uses a different grammatical system. Thus, the Polish instrumentalis, which does not need to use the preposition s/z, is untranslatable into Slovenian and, considering the same principle, the Slovenian “intimate” category of the dual form is untranslatable into other languages. The differences between the various linguistic conceptualization are observable only through a comparative analysis between the original and the translation, which — in practical action — is done by the translator, and — in theory — by the translation critics.
Anna Muszyńska‑Vizintin: Wiedza i zmysły w pracy tłumacza pobierz Rozwiń
Translated Title: The role of translator’s erudition and sensory cognizance in the process of translation. Author Name: Anna Muszyńska‑Vizintin, Uniwersytet Śląski, Instytut Filologii Słowiańskiej, melvien@poczta.fm. Language: Polish. Issue: 6 (1)/2015. Page Range: 133-148. Ključne besede: mimetična književnost (mimesis), znanje prevajalca, senzorično zaznavanje, ekphrasis, esej o umetnosti. Key words: mimetic literature (mimesis), translator’s erudition, sensory cognizance, ekphrasis, essay about visual arts.
Povzetek: Članek obravnava problematiko literarnih besedil (kot so npr. zgodovinski romani, dnevniki, potopisi, biografije, literarni eseji ipd.), za katere je značilna visoka stopnja realnosti (kategorija mimesis) in v katerih se pojavljajo opisi realno obstajajočih prostorov, zgradb, umetnin itd. Ta zvrst leposlovja zahteva od prevajalca določeno znanje ter erudicijo in pogosto temelji na realnih izkušnjah, ki so povezana s čutili (videti, pogledati, pokušati, dotakniti), še predvsem z vidom (figura hipotiposis). Zanimiv primer, ki nekako druži problematiko znanja ter senzoričnega zaznavanja v prevodu, so potopisni eseji o umetnosti, za katere je značilna retorična figura ekhprasis, definirana kot “verbalni (jezikovni) opis resnično obstajajoče umetnine”. Z vidika teorije prevajanja, potopisni eseji o umetnosti (kot je npr. zbirka Zbigniewa Herberta Barbar v vrtu) implicirajo obstoj dveh tipov prevoda, ki sta: 1. primarno, v originalu, intersemiotični prevod (transmutacija) 2. sekundarno pa interlingvalni prevod (iz jezika v jezik). Prevajalec bi moral v postopek interlingvalnega prevajanja vključiti tudi transmutacijo, se pravi verificirati pravilnost prevoda tako v primerjavi z besedilom originala kot tudi z realno umetnino, ki je opisana v originalu.
Summary: This paper deals with the problem of literary texts (such as. Historical novels, diaries, travelogues, biographies, literary essays, etc.) which are characterized by a high degree of reality (category mimesis) and by realistic descriptions of the available spaces, buildings, art, etc. This type of literature requires a certain knowledge and erudition from the translator, and it is often based on real experiences which are connected to the senses (sound, sight, touch, smell, taste), but in particular with sight (figure hipotiposis). An interesting example, that somehow brings together the problems of knowledge and sensory perception in the process of translation, are the travelogue essays on art, characterized by the rhetorical figure known as ekphrasis — a “verbal (linguistic) description of an existent art object”. From the perspective of the theory of translation, travelogue essays concerning art (eg. Zbigniew Herbert‑collection “Barbarian in the garden”) imply the existence of two types of translation, which are: 1) intersemiotic translation (transmutation) and; 2) interlingual translation (from one language to another). During the process of interlingual translation it would be recommendable for the translator to also include the dynamics of transmutation, that is to verify the correctness of the translation in comparison to the original text as well as to the art object, described in the original text.
Anna Muszyńska‑Vizintin: Przekłady literatury polskiej w Słowenii w 2014 roku pobierz Rozwiń
Translated Title: Poljska književnost v slovenskih prevodih v letu 2014 / Polish literature in Slovenian translation in 2014. Author Name: Anna Muszyńska‑Vizintin, Uniwersytet Śląski, Instytut Filologii Słowiańskiej, melvien@poczta.fm. Language: Polish. Issue: 6 (2)/2015. Page Range: 191-204. Ključne besede: obrobne kulture, dominantne kulture, prevodi leta 2014, prevajalske izbire, medkulturni dialog. Key words: peripheral cultures, dominant cultures, translations in 2014, translation choices, intercultural dialogue.
Povzetek: Leta 2014 je v Sloveniji izšlo 8 prevodov knjig poljskih avtorjev, med katerimi je prevladovala proza: 5 romanov pisateljev različnih generacij (Lem, Myśliwski, Huelle, Tokarczuk, Franczak), dve knjigi o verskih tematikah (o Janezu Pavlu II in o Juriju Popiełuszko) ter en izbor pesmi poljske Nobelove nagrajenke Wisławe Szymborske. Poljsko leposlovje je bilo tudi še kar prisotno v literarnih revijah, kot so npr. „Lirikon21”, „Poetikon”, „Locutio” in „Literatura”. Večino prevodov so objavile najbolj poznane in prestižne slovenske založbe, kot so npr. Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Celjska Mohorjeva Družba in Beletrina. Vredna pozornosti pa je dodelitev prestižne nagrade za najboljšega mladega prevajalca leta 2014 Staši Pavlovič za njen prvi knjižni prevod Mercedes‑Benz: iz pisem Hrabalu Pawła Huelleja. Na podlagi obravnavanih podatkov se lahko opazi, da poljska kultura postaja vedno bolj zanimiva za Slovence, za kar (v okviru medkulturnega dialoga) prispevajo prevajalci, predvsem pa njihovi odlični prevodi.
Summary: In 2014, 8 Polish authors’ books were translated and published in Slovenia, among which the dominant literary genre was prose: 5 novels written by authors belonging to different generations (Lem, Myśliwski, Huelle, Tokarczuk, Franczak), 2 books on religious topics (on John Paul II and Jerzy Popiełuszko), and a selection of poems by the Polish Nobel Prize winner Wisława Szymborska. Polish literature was also quite present in literary magazines such as „Lirikon21”, „Poetikon”, „Locutio” and „Literatura”. Most of the translations have been published by the most famous and prestigious Slovenian publishers such as Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Celjska Mohorjeva Družba and Beletrina. It is worthy to note that the prestigious award for the best young translator in 2014 was assigned to Staša Pavlović for her first translation, that is, Pawel Huelle’s Mercedes Benz: From Letters to Hrabal. On the basis of the data presented, it can be seen that Polish literature is becoming increasingly popular among Slovenians thanks to the translators and, especially, to their excellent translations.
